Znanstveni Licej "France Prešeren" s slovenskim učnim jezikom
Trst

Liceo scientifico statale "France Prešeren"
con lingua d'insegnamento slovena
Trieste

PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU
NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA

1.1 UVOD

V tem pravilniku so navedene podrobnejše določbe, ki urejajo uveljavljanje ter izpolnjevanje pravic in dolžnosti vseh komponent šole: dijakov in njihovih staršev, učnega in neučnega osebja ter ravnateljstva in tajništva.
Vsebina pravilnika je v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi (Zakonski odlok št. 297 z dne 16.4.1994, Odredba Predsednika Ministrskega sveta z dne 7.6.1995 in drugo), s statutom dijakinj in dijakov z dne 24. junija 1998 in s sklepi zbornih organov.

1.2 Temeljne določbe

Šola je vzgojno, izobraževalno, kulturno, družbeno in telesnokulturno središče, katerega namen sta vzgoja in izobraževanje. Vanj se morajo dejavno in konstruktivno vključiti vse njene komponente - dijaki, starši, učno in neučno osebje - in se potegovati za njeno rast, razvoj in napredek v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Osnovne vzgojno-didaktične smotre in cilje šole podrobneje osvetljuje Vzgojno-izobraževalni načrt (V.I.N.).
Šola se obvezuje, da bo po svojih močeh in s sodelovanjem ostalih družbenih dejavnikov ustvarjala pogoje, da se bodo na njej dijaki in starši dobro počutili. Učno osebje bo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da bi se dijaki uspešno vključili v učno-vzgojni proces. Šola si bo nadalje prizadevala, da bo v sodelovanju z dijaki in njihovimi družinami pravočasno ugotavljala situacije nelagodja, ki dijakom onemogočajo pozitiven šolski uspeh in vodijo v opustitev šolanja, ter o tem obveščala družine. Vse komponente šole (dijaki, starši, učno in neučno osebje) imajo pravico do shajanja in izražanja svojega mnenja znotraj zavoda v skladu z zakonskimi določili. Zato imajo posamezne komponente pravico do:
• sklicevanja zborovanj ali sej svojih članov v šolskih prostorih o temah, ki zadevajo šolo ali družbena vprašanja, tudi ob pomoči zunanjih strokovnjakov;
• uporabe šolske imovine za izpeljavo pobud z dovoljenjem ravnateljstva in zavodskega sveta;
• predstavitve in širjenja svojih pobud s pomočjo tiskovin in lepakov na za to dodeljenih mestih.
Dovoljuje se delitev tiskovin pred šolskim poslopjem pred začetkom in po zaključku pouka.
Propagandni material za obnovo zbornih organov lahko pobudniki širijo znotraj šolskega prostora med odmori in v obdobjih, ki jih določa Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje.
Vsaka komponenta ima pravico do svoje oglasne deske.
Društva in ustanove, ki nameravajo izobesiti svoje lepake znotraj šolskega prostora, morajo zaprositi ravnateljstvo za dovoljenje.

2 ZBORNI ORGANI

Šolski zborni organi so: razredni svet, zavodski svet in profesorski zbor.

2.1 Razredni svet

V širši zasedbi ga sestavljajo vsi profesorji razreda, dva izvoljena predstavnika dijakov in dva izvoljena predstavnika staršev. Razrednemu svetu predseduje ravnatelj ali njegov/njen pooblaščenec iz vrst profesorjev, članov razrednega sveta. Tajniške posle opravlja eden od profesorjev, članov razrednega sveta. Določi ga ravnatelj ali njegov/njen pooblaščenec.
Razredni svet se obnavlja vsako leto ter profesorskemu zboru posreduje predloge v zvezi z vzgojno in izobraževalno dejavnostjo ter eksperimentiranjem, načrtovanjem dodatnih in podpornih dejavnosti. Razredni svet pospešuje odnose med profesorji, starši in dijaki.
Razredni svet v ožji zasedbi sestavljajo samo razredni profesorji in ravnatelj. Razrednemu svetu v ožji sestavi je pridržano odločanje o didaktičnem načrtu ter ocenjevanje dijakov. O oceni iz vedenja odloča razredni svet v ožji sestavi na podlagi:
• sodelovanja v šolski skupnosti v smislu 3. člena Statuta dijakinj in dijakov,
• morebitnih vpisov v dnevnik,
• neopravičenih odsotnosti,
• (ne) spoštovanja pravilnika in hišnega reda,
• morebitnih disciplinskih ukrepov.

2.2 Zavodski svet

Sestavljajo ga izvoljeni predstavniki dijakov in staršev, izvoljeni predstavniki učnega in neučnega osebja ter ravnatelj. Predsednik zavodskega sveta je iz vrst staršev in ga izvolijo člani sveta z absolutno vecino. Dijaki, ki niso polnoletni, nimajo pravice do glasovanja pri zadevah, ki se ticejo proračuna in izdatkov.
Zavodski svet se obnavlja vsaka tri leta. V primeru izteka mandata nekega člana ga nadomesti prvi neizvoljeni. Dijaki obnovijo svoje predstavništvo vsako leto.
Zavodski svet zaseda izven učnih ur ter sklepa o
• splošnih smernicah zavoda in oblikah samofinanciranja,
• proračunu in obračunu,
• financnih nakazilih za upravo in didaktično delovanje ,
• sprejetju pravilnika zavoda,
• nakupu ali obnovitvi in ohranitvi tehnično-znanstvenih pripomočkov, materiala za laboratorije ter tiskovin in audiovizuelnih sredstev v smislu člena št. 34 medmin. odloka št. 44 z dne 1.2.2001,
• šolskem koledarju glede na krajevne posebnosti,
• izvenšolskih in obšolskih dejavnostih (s posebnim poudarkom na tečaje podpornega in dopolnilnega pouka ter na enodnevne in večdnevne šolske ekskurzije),
• vzpostavljanju stikov z drugimi šolami za izmenjavo informacij in izkušenj ter za trajno sodelovanje,
• udeležbi na kulturnih, športnih in rekreacijskih manifestacijah vzgojnega značaja,
• izvajanju humanitarnih pobud,
• eksperimentiranju in spremembah v didaktičnem ustroju šole,
• uporabi šolskega poslopja in imovine,
• v sodelovanju s profesorskim zborom o pobudah, ki zadevajo zdravstveno in preventivno vzgojo.

Zavodski svet izvoli iz svoje srede člane izvršnega sveta. Izvršni svet sestavljajo poleg ravnatelja, tajnika šole in predsednika zavodskega sveta po en predstavnik staršev, profesorjev in dijakov, članov zavodskega sveta.
Izvršni svet pripravlja proračun in obračun ter vodi delovanje zavodskega sveta; skrbi tudi za izvrševanje sklepov zavodskega sveta.
Izvršni svet odloča na predlog posameznih razrednih svetov - o disciplinskih postopkih v primeru hujših prekrškov.
Izvoljeni predstavniki redno obiskujejo seje zavodskega sveta. Po večkratnih odsotnostih lahko izpadejo iz zbornega organa.

2.3 Profesorski zbor

Sestavlja ga vse učno osebje, njegova zasedanja vodi ravnatelj. Prvič se zbere na začetku šolskega leta ter se sestaja redno na pobudo ravnatelja; na izredni seji pa se lahko sestane na predlog vsaj tretjine svojih članov.
Profesorski zbor odloča o vzgojno-izobraževalnem načrtu zavoda; pri tem upošteva ministrske programe in krajevne posebnosti; vsekakor spoštuje svobodo poučevanja, ki je po ustavi zajamčena vsakemu posameznemu profesorju.
Odloča tudi o razdelitvi šolskega leta na trimesečja oziroma na štirimesečja.
Profesorski zbor izoblikuje predloge za eksperimentiranje, sestavo razredov, dodelitev profesorjev in sestavo urnika. Redno preverja didaktično delo in skrbi za prenovo in bogatenje vzgojno-izobraževalne ponudbe. V ta namen načrtuje in izpeljuje izobraževalne tečaje za profesorje. Načrtuje in uresničuje tudi posebne pobude za prizadete dijake.
Zavodski profesorski zbor potrjuje izbiro učbenikov na podlagi mnenj in sklepov razrednih svetov.
Iz svoje srede izvoli člane ocenjevalne komisije in imenuje varuhe zbirk, knjižnic in posebnih učilnic.
Zapisnike sej profesorskega zbora sestavlja in vodi eden izmed ravnateljevih sodelavcev.

3 DIJAKI

3.1 Pravice dijakov

V času izobraževanja šola zagotavlja vsem svojim dijakinjam in dijakom:

• obiskovanje pouka in drugih oblik organiziranega izobraževalnega dela,
• razvijanje njihovih sposobnosti,
• pridobivanje kakovostnega in sodobnega znanja,
• pravico do sprotnih in objektivnih informacij,
• sodelovanje pri uresničevanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki določa njihove pravice in obveznosti,
• upoštevanje individualnih in razvojnih posebnosti,
• prilagoditev pogojev dela dijakom, ki se pripravljajo na glasbena, športna in druga tekmovanja,
• spoštovanje osebnosti,
• varnost in zaščito pred vsemi oblikami nasilja v šoli,
• izobraževanje v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti ljudi,
• pravico do zdravega, varnega in vzpodbudnega delovnega okolja,
• varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
• v skladu z obstoječimi predpisi pravico do sklicevanja zborovanj ali sej svojih članov v šolskih prostorih o temah, ki zadevajo šolo ali družbena vprašanja, tudi ob pomoči zunanjih strokovnjakov (glej poglavje 3.4 Dijaško delovanje),
• pravico do uporabe šolske imovine za izpeljavo svojih pobud z dovoljenjem ravnateljstva in zavodskega sveta,
• pravico predstavitve in širjenja svojih pobud s pomočjo tiskovin in lepakov na za to dodeljenih mestih (npr. na oglasni deski),
• pravico, da so seznanjeni z odločitvami in pravili, ki urejajo šolsko življenje,
• pravico, da se aktivno in odgovorno udeležujejo šolskega življenja, da postavljajo zahteve, razvijajo svobodno izbrane vsebinske sklope in uresničujejo samostojne pobude,
• pravico, da so ob preverjanju znanja takoj seznanjeni s prejetimi ocenami in da imajo pregled nad njimi.

3.2 Dolžnosti dijakov

Dolžnosti dijakov v času izobraževanja so:
• da redno in pravočasno obiskujejo pouk in druge oblike organiziranega izobraževalnega dela,
• da redno in pravočasno opravljajo svoje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, šolskim koledarjem in drugimi predpisi,
• da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost in ne ogrožajo zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
• da spoštujejo druge in da se obnašajo v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
• da sooblikujejo ugled šole,
• da varujejo ter ohranjajo premoženje šole, lastnino dijakov in ostalih komponent,
• da redno prinašajo s seboj svojo dijaško knjižico.

3.3 Uveljavljanje pravic dijakov, obveznosti šole

Ravnatelj in profesorski zbor določita hišni red, s katerim urejata varovanje šole, nadzor nad vstopom vanjo, dežurstvo strokovnih delavcev v času izobraževalnega dela, način informiranja dijakov.

3.4 Dijaško delovanje
3.4.1 Razredno dijaško zborovanje

Razredno dijaško zborovanje je temeljni organizem dijaškega delovanja. Prošnjo za zborovanje morajo dijaki predstaviti razredniku vsaj tri dni pred zborovanjem; v prošnji mora biti naveden dnevni red s podpisi obeh predstavnikov razreda ali vsaj polovice in enega dijaka razreda ter s podpisom profesorja ali profesorjev, ki so dali na razpolago svojo uro. Dijaki imajo pravico, da vsak mesec uporabijo za razredno zborovanje dve učni uri, ki jih lahko izkoristijo zaporedoma ali v različnih dneh. Zborovanje pa ne sme potekati vedno na isti dan v tednu oziroma med urami istega profesorja.
Ravnatelj in profesorji niso prisotni na razrednem zasedanju, razen na povabilo dijakov, vendar imajo pravico, da v času zborovanja vstopijo v razred. V primeru, da je dnevni red izčrpan, ima ravnatelj ali njegov namestnik pravico, da zasedanje prekine in odredi nadaljevanje rednega pouka. V primeru neredov sme ravnatelj zborovanje prekiniti in prepovedati naslednjega.
Razredno zborovanje vodita izvoljena predstavnika razreda, ki prevzameta tudi odgovornost za reden in nemoten potek dela. Predstavnika razreda napišeta zapisnik o zborovanju in ga oddajo razredniku, ki ga po potrebi posreduje ravnatelju.
Ni dovoljeno zapušcati šolskega poslopja med zborovanjem in pred koncem dogovorjenega časa za zborovanje. Dijaki morajo v razredu počakati na zvonjenje.
V zadnjem mesecu pouka oz. trideset dni pred koncem pouka dijaki nimajo pravice do zborovanja. Datum razrednega zborovanja v mesecu oktobru določi ravnatelj, ker isti dan potekajo tudi volitve dijaških predstavnikov v razredne svete.

3.4.2 Zavodsko dijaško zborovanje

Prošnjo za zavodsko dijaško zborovanje morajo dijaki predstaviti ravnateljstvu vsaj pet dni pred zborovanjem z navedenim dnevnim redom in podpisom vseh treh predstavnikov dijaškega odbora ali desetine vseh vpisanih dijakov. Ravnatelj ali njegov namestnik lahko prošnjo za zborovanje zavrne. Na prošnji predstavniki dijakov navedejo tudi okvirni čas trajanja zborovanja.
Dijaki imajo pravico do enkratmesečnega celodnevnega zborovanja, razen v zadnjem mesecu pouka. Namesto rednega mesečnega zborovanja imajo lahko dijaki dvakrat v šolskem letu ločeni zborovanji za bienij in trienij. Če dijaki predvidevajo, da se bo zborovanja udeležil zunanji strokovnjak, morajo to navesti v prošnji za odobritev.
Odgovornost za reden potek zborovanja prevzamejo njegovi pobudniki. Ravnatelj in profesorji zborovanju lahko prisostvujejo. V primeru neredov sme ravnatelj ali njegov namestnik zborovanje prekiniti in prepovedati naslednje.
Poleg rednega mesečnega zborovanja imajo dijaki pravico do nadaljnjega zborovanja v popoldanskih urah.
Predstavniki dijakov morajo napisati zapisnik o poteku zborovanja in ga posredovati ravnateljstvu.

3.4.3 Dijaški odbor

Sestavljajo ga vsi predstavniki razredov ter člani Zavodskega sveta.
Dijaški odbor izvoli predsednika, tajnika in tri člane, ki sestavljajo ožji koordinacijski odbor. Le-ta zastopa dijaški odbor pri vseh zbornih organih ter pri ravnateljskem svetu.
Dijaški odbor in koordinacijski odbor zasedata izven šolskih ur. Samo v posebnih primerih lahko ravnatelj dovoli zasedanje med poukom; ravnatelj pa sme sklicati dijaški odbor med poukom, da seznani predstavnike s pomembnimi in posebnimi zadevami.
Prošnjo za zasedanje mora dijaški odbor predstaviti ravnateljstvu vsaj tri dni pred zborovanjem z navedenim dnevnim redom.
Zasedanja dijaškega odbora vodi predsednik ob pomoči ostalih članov koordinacijskega odbora.
Dijaški odbor mora pripraviti pravilnik za dijaška zborovanja, ki ga mora pregledati in odobriti zavodski svet.
Dijaški odbor lahko predstavi svoje predloge zavodskemu svetu in lahko vabi na svoje seje ravnatelja oziroma rav. sodelavca.

3.4.4 Pokrajinska dijaška konzulta

Istočasno z volitvami za predstavnike v Zavodskem svetu dijaki izvolijo tudi dva zastopnika šole v Pokrajinski konzulti dijakov. Pokrajinska konzulta je organ, ki povezuje dijaške predstavnike vseh višjih šol tržaške pokrajine.

3.4.5 Dejavnosti oziroma prispevki v smislu OPR 567/1996

Načrt za uresničevanje in upravljanje dejavnosti, pobud oziroma nakupov v okviru OPR 567/1996 izoblikuje Dijaški odbor, odobri pa ga Zavodski svet. Dijaški odbor določi vsaj enega polnoletnega dijaka - dijakinjo, ki odgovarja za urejen potek odobrenih dejavnosti.

3.5 Dijaška knjižica

3.5.1 Opis

Dijaška knjižica vsebuje osebne podatke, obrazce za predčasni in kasnejši prihod ter za opravičila za odsotnost, strani, namenjene obveščanju staršev in povzetek hišnega reda. Z njo je treba ravnati kot z osebnim dokumentom; v primeru izgube oziroma izrabe je treba ravnateljstvo čimprej zaprositi za duplikat. Spremembo naslova ali telefonske številke je treba nemudoma sporočiti tajništvu.

3.5.2 Uporaba

Na začetku šolskega leta razredniki razdelijo dijakom dijaške knjižice, ki jih morajo dijaki imeti redno ob sebi. Le-te morajo dijaki, ki niso polnoletni, dati v podpis staršem ali njih namestnikom, ki bodo opravičevali odsotnosti in prosili za predčasni odhod oziroma kasnejši prihod v šolo. Polnoletni dijaki opravičila podpisujejo sami. Ravnatelj in profesorji vpisujejo v dijaške knjižice obvestila družinam; starši, oziroma njihovi namestniki so vabljeni, da občasno pogledajo v dijaške knjižice.

3.6 Obiskovanje pouka
3.6.1 Odsotnosti

Možnost izostanka od pouka za ves dan ali del dneva imajo dijaki le, ko gre za dejanske in utemeljene razloge, ki jih je treba vedno jasno in podrobno navesti ter po možnosti dokumentirati bodisi v prošnjah za predčasni odhod oziroma kasnejši prihod bodisi v opravičilih. V primeru kolektivnih, dolgotrajnih, načrtnih ali neustrezno utemeljenih odsotnosti lahko šola od družin zahteva dodatna pojasnila. Ravnatelj ali njegov namestnik lahko, kot to določa zakon, predloženo opravičilo tudi zavrneta.
Opravičilom za izostanke zaradi bolezni, ki trajajo pet ali več dni, je treba prvi dan po odsotnosti priložiti zdravniško spričevalo. Ostala opravičila morajo dijaki izročiti razrednikom med prvim tednom po izostanku, sicer bo odsotnost neopravičena. Ob mesečnem pregledovanju odsotnosti se bodo razredniki v primeru večkratnih odsotnosti in ne dovolj jasnih in podrobno navedenih vzrokov pogovorili z dijaki in njihovimi družinami.
V primeru dijaške zasedbe šolskega poslopja, dijaške samouprave oziroma dijaških protestnih demonstracij je preverjanje odsotnosti neizvedljivo. Zato v navedenih primerih gre za neopravičene odsotnosti.
Morebitne neopravičene ure odsotnosti vplivajo na oceno iz vedenja.
Dijakinje in dijaki, ki ne obiskujejo verouka, ne smejo ostajati po razredih brez nadzorstva. Če nimajo dovoljenja s strani staršev, da zapustijo šolsko poslopje, so lahko v pritličju pri avtomatih.

3.6.2 Predčasni odhod - kasnejši prihod v šolo

Prošnje za predčasni odhod in kasnejši prihod v šolo morajo starši ali polnoletni dijaki nasloviti na ravnateljstvo. Dovoljenja so odobrena, kadar gre za dejanske in utemeljene razloge, ki pa jih je treba vedno navesti in po možnosti tudi dokumentirati. Opravičilom zaradi zdravniškega pregleda je treba predhodno ali naknadno priložiti zdravniško potrdilo.
Prošnje za predčasni odhod je treba izročiti slugi dan prej ali istega dne pred rednim pričetkom pouka. Pred odhodom morajo dijaki obvestiti profesorja, ki ima naslednjo uro pouk v tistem razredu.
Odhodi med učnimi urami, vsekakor s privoljenjem ravnatelja oz. njegov namestnik, so dovoljeni samo v primeru slabosti; mladoletne dijake morajo pri tem spremljati starši ali njih namestniki.
Zamudniki počakajo v pritličju do naslednje učne ure, šele ob zvonjenju lahko vstopijo v razred. Sluge imajo nalog, da zamudnikov ne puščajo v razrede oziroma v nadstropja.

3.7 Hišni red
3.7.1 Vedenje

• Po zvonjenju, ki napoveduje začetek pouka ali konec odmorov, morajo biti vsi dijaki na svojih mestih in pripraviti vse potrebno za naslednjo uro.

• Razrednik tedensko imenuje reditelja, ki sta odgovorna za red v razredu (zračenje razreda med odmori, brisanje table, pospravljanje učnih pripomočkov, skrb za cistočo) in v slačilnicah. Reditelja obveščata neučno osebje o morebitni odsotnosti profesorja.

• Dijaki so soodgovorni za red in cistočo ter za šolsko imovino. Morebitno škodo morajo dijaki javiti učnemu ali neučnemu osebju. Škodo poravna krivec oziroma dijaki razreda, v katerem je prišlo do nje. V primeru škode na hodnikih, straniščih in ostalih skupnih prostorih, za katero se ne ugotovi krivca, krijejo stroške popravila vsi dijaki.

• Dijaki, ki povzročijo škodo in vandalstvo na šoli, so dolžni škodo poravnati pred koncem tekočega šolskega leta.

• Raba dvigala je dijakom dovoljena le izjemoma (poškodbe ipd.).

• Vstop v zbornico je dijakom dovoljen samo v spremstvu učnega ali neučnega osebja.

• Nobene izvenšolske dejavnosti ni možno izvajati brez vednosti ravnateljstva.

• Med poukom, v odmorih, med prostimi urami je dijakom prepovedano zapuščati šolski prostor brez dovoljenja oziroma opravičila s strani staršev.

• V času pouka je po hodnikih, vežah in straniščih tišina.

• V šolskih prostorih je vsemu osebju in dijakom prepovedana uporaba mobilnega telefona, razen v nujnih in upravičenih primerih.

• Dijaki in osebje lahko na šoli tiska oziroma fotokopira samo material, ki ga rabijo pri pouku oziroma za obšolske dejavnosti. Tiskanje oziroma fotokopiranje večjega števila listov mora odobriti ravnateljstvo.

• Kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev je v prostorih šole in na šolskih površinah prepovedano vsem šolskim komponentam. V šolske prostore in na šolske površine je prepovedano tudi prinašanje in razširjanje alkohola, narkotikov in drugih psihogenih sredstev. Kajenje, uživanje alkoholnih pijač in mamil je prepovedano tudi na ekskurzijah, športnih dnevih in drugih prireditvah, ki jih organizira šola. Če šolsko osebje ugotovi, da dijak uživa alkohol, poseduje drogo ali jo uživa, o tem obvesti razrednika, ta pa starše in ravnateljstvo.

3.7.2 Uporaba učilnic

Dijaki smejo v posebne učilnice (laboratorije, risalnico in telovadnico) samo v spremstvu profesorja. Torbe in plašče pušcajo v svojem razredu in v učilnico ne prinašajo hrane in pijače. Dijaki naj pa ne puščajo denarnic, prenosnih telefonov in drugih dragocenih predmetov v razredih oziroma slačilnicah, predvsem ko imajo pouk drugje. V takih primerih si šola ne more prevzeti nobene odgovornosti, če slučajno zmanjka denar oziroma mobilni telefon.

3.7.3 Šolska knjižnica

Dijaška knjižnica deluje redno samo med šolskim letom po vnaprej določenem urniku.
Rok izposoje traja en mesec, samo v posebnih primerih sme dijak podaljšati rok še za dva tedna.
Dijaki imajo pravico, da po svojih zastopnikih predlagajo nakup knjig, ki se jim zdijo primerne in koristne.
Na zavodu deluje tudi podporna knjižnica, ki ima namen, da posoja razprodane učbenike.
Dijaki morajo za knjige zaprositi za to odgovorno osebje. Ob izposoji se s podpisom obvežejo, da bodo knjige skrbno čuvali in jih vrnili v dobrem stanju.
Kdor bi izposojeno knjigo izgubil ali poškodoval, mora kupiti novo ali plačati ustrezni znesek. Če se krivca ne ugotovi, bodo stroške za nakup izginulih ali poškodovanih knjig krili vsi dijaki ob zaključku šolskega leta.
Knjige si lahko dijaki izposodijo tudi za poletno branje.

3.7.4 Oglasi in sporočila

Dovoljuje se delitev tiskovin pred šolskim poslopjem pred začetkom in po zaključku pouka. Propagandni material za obnovo zbornih organov lahko pobudniki širijo znotraj šolskega prostora med odmori in v obdobjih, ki jih določa ministrska okrožnica. Društva in ustanove, ki nameravajo izobesiti svoje lepake znotraj šolskega prostora, morajo zaprositi za dovoljenje ravnateljstvo. Sindikalna obvestila se lahko izobesijo na sindikalni oglasni deski pred zbornico.
Za lepljenje plakatov uporabljamo ustrezna mesta. Prepovedano je lepiti plakate na stene.

3.7.5 Vzgojni ukrepi

Kazni za lažje prekrške proti šolskemu redu in disciplini določa razrednik ali razredni svet, za težje in najtežje kršitve pa jamstveni organ, ki ga sestavljajo ravnatelj in dva profesorja, ki ju izvoli profesorski zbor za dobo enega leta ob začetku pouka.
Ravnatelj oziroma profesorski zbor lahko odločijo, da v primeru hudih kršitev preklicejo poučne ekskurzije oziroma druge obšolske dejavnosti.
Prekrške proti šolskemu redu in disciplini nasploh urejajo zakonski predpisi - K.O. 653 z dne 4.5.1925 in poznejša dopolnila.

Med lažje kršitve prištevamo: večkratno zamujanje pouka, uporabo mobitela v šolskih prostorih, neopravičeno odsotnost od organiziranih oblik izobraževalnega dela, kolektivni izostanek od organiziranih oblik izobraževalnega dela, motenje pouka ali drugih oblik izobraževalnega dela, dejanja, ki škodujejo ugledu šole, neodgovorno izpolnjevanje šolskih obveznosti, neprimeren odnos do sošolcev, neprimeren odnos do učnega in neučnega osebja, neprimerno vedenje v šoli, malomaren odnos do šolskega premoženja in lažje kršitve hišnega reda.

Težje kršitve so na primer: ponavljajoče lažje kršitve ali njihovo stopnjevanje, tatvine, kajenje v šolskih prostorih in na šolskih površinah, prihod v šolo pod vplivom alkohola ali drog, posedovanje in uživanje alkohola ali drog v šoli, namerno poškodovanje šolskega premoženja in premoženja sošolcev ali šolskega osebja, ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, opravičil ali podpisov staršev, neupoštevanje določil o varstvu pri delu in o protipožarni varnosti v šoli, prinašanje predmetov in sredstev, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženja šole, izvajanje katerekoli vrste nasilja nad sošolci, posebej nad prvošolci.

Med izredno hude kršitve prištevamo na primer: ponavljajoče težje kršitve ali njihovo stopnjevanje, psihično, fizično in spolno nasilje, nasilno izražanje nestrpnosti do različnosti ljudi, neopravičeno ponavljajoče se izostajanje od pouka, namerne kršitve pravil o varstvu pri delu in protipožarne varnosti ter drugih predpisov, prodaja drog ali napeljevanje k uživanju drog, zlasti kadar je zaradi teh kršitev ogroženo življenje ljudi, ponarejanje in uničevanje šolskih evidenc, javnih listin ali drugih uradnih dokumentov, grožnje s sredstvi, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženja in večje tatvine, vlom.

4 ORGANIZACIJSKO-DIDAKTIČNI KRITERIJI
4.1 Sestava razredov

Ob vpisu na licej Franceta Prešerna dijak ali dijakinja lahko izbira med vzporednicami, na katerih potekajo različne študijske smeri.
V primeru nesorazmernega števila vpisov bo vodstvo šole vzpostavilo stik z družinami, da bi enakomerno razporedilo dijake bodisi glede na izražene želje bodisi glede na objektivne okoliščine (ministrski predpisi, zmogljivost učilnic itd). V primeru, da bi ne prišlo do sporazumne rešitve, pripada dokončna odločitev zavodskemu svetu.
Prehod iz ene vzporednice v drugo je praviloma vezan na polaganje prestopnih izpitov.
Ob vpisu se dijaki oz. starši odločijo za obiskovanje ali ne-obiskovanje verouka. V drugem primeru izberejo tudi eno od štirih možnosti, ki jih zanje predvidevajo veljavni predpisi:
• didaktične in vzgojne dejavnosti,
• samostojne dejavnosti pod profesorjevim nadzorstvom,
• samostojne dejavnosti,
• odhod s šole, oz. kasnejši prihod ali predčasni odhod. V tem primeru je potrebno posebno dovoljenje s strani staršev oziroma njihovih namestnikov.
Izbira velja za vse šolsko leto.
Dijaki, ki ne obiskujejo verouka in so brez nadzorstva, morajo počakati na začetek naslednje ure v pritličju.

4.2 Urniki sprejemanja

Pov. ravnateljica je vedno na razpolago tako dijakom, staršem kot profesorjem. Za daljše pogovore sprejema dijake, starše in profesorje vsak delavnik po dogovoru, tudi v popoldanskem času. Staršem priporočamo, da najprej telefonsko preverijo ali je pov. ravnateljica ob željeni uri dosegljiva oziroma prisotna na šoli. V primeru odsotnosti pov. ravnateljico nadomešča ena izmed sodelavk.
Tajništvo je odprto vsak dan od 9.30 do 12.30. Po potrebi je možen dogovor.
Starši lahko pridejo na pogovor s profesorji po urniku, ki je določen na začetku šolskega leta. Skupne popoldanske govorilne ure so dvakrat v šolskem letu. Po dogovoru so mogoča tudi sestajanja dijakov oziroma staršev s profesorji ob drugačnih prilikah.
Šola je praviloma odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 14. ure, ob sobotah od 7.30 do 13.30. V primeru popoldanskih obšolskih dejavnosti, sej zbornih organov in priložnostnih srečanj se urnik šolskih sodelavcev posebej prilagodi, tako da je glavni vhod lahko odprt tudi v popoldanskih oziroma večernih urah.

4.3 Varnost

Šola skrbi za varnost z upoštevanjem standardov in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pri delu (pravila civilne zaščite za hitro evakuacijo v primeru požara, potresa in drugih naravnih ujm, prva pomoč, protipožarne norme), poleg tega pa še zahteva od dijakov ustrezno opremo pri praktičnem pouku, športni vzgoji in drugih dejavnostih.

4.4 Osveščanje dijakov in staršev

Šola lahko izdaja publikacije, s katerimi obvešča dijake, starše in javnost nasploh o svojem delovanju in predstavlja svoje izobraževalne programe ter druge izvenkurikularne dejavnosti. Te informacije ponuja tudi na svoji spletni strani.

4.5 Poučne ekskurzije in izleti

Dijaki v sodelovanju z razrednikom oziroma predmetnimi profesorji izdelajo predlog za poučno ekskurzijo (kraj, obdobje, okvirno ceno, število soudeleženih dijakov oz. razredov, imena profesorjev spremljevalcev) in ga oddajo v tajništvo najkasneje do 31. januarja vsako leto. Po tem datumu tajništvo ne sprejema nadaljnjih predlogov za ekskurzije oziroma ni več mogoče organizirati nenačrtovanih poučnih ekskurzij.
Poučno ekskurzijo mora odobriti razredni in zavodski svet.
Predloge pregleda in odobri ravnateljstvo v sodelovanju z zavodskim svetom in tajništvom, ki poskrbi za potrebne (vsaj tri) predračune in organizacijo poučne ekskurzije.
Za poučne ekskurzije ima vsak razred na razpolago največ šest dni: dva dneva prideta v poštev za eno- ali dvodnevne poučne ekskurzije na predlog predmetnih profesorjev, štirje pa za morebitne vecdnevne ekskurzije na predlog dijakov. Po dogovoru s profesorji-spremljevalci je možno morebitno podaljšanje na nedeljo. V vsakem primeru imajo prednost ekskurzije, ki jih predmetni profesorji pripravijo za več vzporednih razredov. Na poučne ekskurzije v druge evropske države praviloma potujejo samo dijakinje in dijaki zadnjih dveh letnikov.
Ko je razred vključen v izmenjavo razredov (tako s šolami v tujini kot tudi v Italiji) oziroma v večji mednarodni projekt, nima več pravice do večdnevne poučne ekskurzije.
Profesor-spremljevalec spremlja do največ petnajst dijakov. Vodja skupine je dolžan pripraviti podroben program obiska in ga oddati v tajništvo, ki ga posreduje potovalni agenciji. Za enodnevne ekskurzije mora profesor-spremljevalec v sodelovanju s tajništvom pripraviti dovolilnice za starše in jih razdeliti dijakom-udeležencem vsaj dva tedna pred odhodom. Za večdnevne ekskurzije morajo dijaki in njihovi starši oz. skrbniki prejeti in vrniti dovolilnice že ob rezervaciji in plačilu predujma.
Ob zaključku poučne ekskurzije mora profesor-vodja skupine oddati v tajništvo sinteticno poročilo o opravljeni ekskurziji, iz katerega naj bo razvidno, če je potovalna agencija primerno organizirala ekskurzijo oziroma kako so se obnašali udeleženci. Profesorji-spremljevalci morajo tudi v roku dveh tednov izpolniti obrazec za izplačilo dnevnic po veljavnih ministrskih tabelah in naknadno tudi obrazec za doplačilo iz spodbudnostnega oz. šolskega sklada.
Poučnih ekskurzij se mora udeležiti najmanj dve tretjini dijakov na razred, drugače razred ne gre na poučno ekskurzijo. Dijaki, ki se nameravajo udeležiti poučne ekskurzije, morajo nemudoma oddati podpisano dovolilnico v tajništvo in plačati predvideni predujem s poštno položnico.
Razred, ki nima profesorja-spremljevalca, ne gre na poučno ekskurzijo.
V primeru nenadne bolezni profesorja-spremljevalca bo ravnateljstvo po svojih možnostih poskrbelo za zamenjavo med učnim osebjem, v skrajnem primeru tudi med neučnim osebjem.
Dijaki, ki se ne udeležijo poučne ekskurzije, imajo reden pouk.
Zadnji mesec pouka praviloma ni možno organizirati poučnih ekskurzij.
Tudi na poučnih ekskurzijah je kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev prepovedano. Obenem je seveda prepovedano prinašanje in razširjanje alkohola, narkotikov in drugih psihogenih sredstev.
Ce šolsko osebje ugotovi, da dijak uživa alkohol, poseduje drogo ali jo uživa na poučni ekskurziji, nemudoma obvesti ravnateljstvo oziroma tajništvo, ki informira starše oziroma dijakove varuhe. V posebno hudih primerih lahko profesor-spremljevalec dijaka-kršilca pospremi do najbližje železniške postaje oziroma letališca, na stroške staršev kupi najcenejšo vozovnico do doma in dijakinjo oz. dijaka pošlje domov.

5. STARŠI
5.1. Razredno zborovanje

Starši imajo pravico sklicevati razredna zborovanja. V prošnji, ki jo morajo predložiti vsaj pet dni pred sejo, mora biti naveden dnevni red s podpisi predstavnikov staršev ali vsaj tretjine vseh staršev dijakov razreda.

5.2. Zavodsko zborovanje

Starši imajo pravico sklicevati zavodska zborovanja. V prošnji, ki jo morajo predložiti vsaj pet dni pred zborovanjem, morajo navesti dnevni red s podpisi predstavnikov staršev ali vsaj desetine vseh staršev.

5.3. Odbor staršev

Sestavljajo ga razredni predstavniki staršev. Po želji se lahko s privoljenjem ravnatelja redno sestaja v šolskem poslopju in organizirano deluje.

6. UČNO IN NEUČNO OSEBJE

Delovno razmerje učnega in neučnega osebja ureja veljavna delovna pogodba in zavodska dopolnilna delovna pogodba. Osebje zastopa Enotni sindikalni odbor.

Pravilnik o šolskem redu vsako leto preverjamo in po potrebi dopolnjujemo v zbornih organih ob odobritvi VIN-a. Vsaka šolska komponenta lahko predlaga spremembe, ki pomagajo k večji učinkovitosti šolskega dela.

Delovanje/službovanje učnega, neučnega in vodstvenega osebja urejujejo določila zakonodajnega odloka št. 297 z dne 16.4.1994, veljavna delovna pogodba in zavodska dopolnilna delovna pogodba.

6.1 učno osebje<

Posamezni člani profesorskega zbora lahko sprejmejo sledeče funkcije:

Funkcija	Pristojnosti in pooblastila
1. rav. sodelavec/ka (podravnatelj/ica)	nadomešča ravnatelja/ico ali opravlja njegove/njene funkcije v okviru prejetih pooblastil; je član/ica ravnateljskega sveta; piše zapisnik profesorskega zbora; koordinira izvajanje pobud v okviru V.I.N.-a
2. rav. sodelavec/ka	nadomešca ravnatelja/ico v primeru odsotnosti vikarja/ke in opravlja ravnateljeve funkcije v okviru prejetih pooblastil; je član/ica ravnateljskega sveta; piše zapisnik profesorskega zbora
odgovorni za urnik	sestavlja stalni urnik in skrbi za sprotne spremembe le-tega
pomočnik odgovornega za urnik	sestavlja začasni urnik in skrbi za sprotne spremembe
odgovorni za šolsko rač. mrežo	nadzira dograditev in delovanje šolskega računalniškega omrežja; tehnično in vsebinsko urejuje, vzdržuje in dopolnjuje šolsko spletno stran; je vezni člen med (zunanjo) tehnično službo in profesorskim zborom
odgovorni za pobude v zvezi s slovenskim jezikom	koordinira pobud, namenjenih krepitvi jezikovne in bralne kulture; vzdržuje stike z zunanjimi sodelavci (animatorji, književniki, režiserji itd); koordinira dejavnosti v okviru Cankarjevega tekmovanja in Prešernove proslave; vodi morebitne strokovne seje, namenjene pobudam na jezikov. in liter. področju; pripravi poučne ekskurzije v Slovenijo
razrednik/carka	je vezni člen med dijaki, starši, člani razrednega sveta in ravnateljem; opravičuje odsotnosti dijakov ter izvaja druga pooblastila v skladu s šolskim pravilnikom ter skrbi za razredni dnevnik; ima pregled nad uspehom oz. neuspehom dijakov; po potrebi pravočasno tako pisno kot telefonsko obvešča starše o morebitnih odsotnostih, neuspehu, neprimernem vedenju ipd. dijakov; ravnatelj/ica ga lahko pooblasti, da predseduje razr. svetu (razen ocenj. sejam); piše zapisnik razrednega sveta (v primeru, da sam ne vodi seje); izpelje volitve staršev v razredne svete; razrednik 5. letnika na podlagi predlogov raz. sveta izoblikuje poročilo za zaključni izpit
koordinatorji skupin	koordinirajo delo delovnih/predmetnih skupin, ki se v teku leta izkažejo za potrebne v okviru didaktičnega in pedagoškega načrtovanja

 

6.1.1 Podporne dejavnosti

Podporne dejavnosti, ki naj pripomorejo k premostitvi učnih neuspehov, je zakon št. 352 z dne 8. avgusta 1995 uvrstil med obvezne naloge profesorjev.
Način izpeljave didaktične pomoči, organizacijske kriterije in število ur podpornega pouka v skladu s financnimi zmogljivosti Šolskega sklada določil določa profesorski zbor.
Cilj tega vsebinskega sklopa je spodbujati napredek vseh dijakov primeren njihovi izhodišcni stopnji. K temu cilju sta naravnana podporni pouk, namenjen dijakom s težavami pri doseganju zadostnih standardov znanja in veščin, ter pouk po interesnih skupinah, namenjen poglobitvi posameznih tematik.
Podporni pouk poteka vse leto, in sicer bodisi po rednem pouku bodisi v okviru rednega pouka v obliki dela po skupinah.
Morebitni formativni primanjkljaj iz prejšnjega šolskega leta lahko dijaki nadoknadijo na začetku naslednjega šolskega leta oziroma kasneje na preverjanjih ob koncu začetnega podpornega pouka oziroma s kontrolkami, šolskimi nalogami in spraševanji med šolskim letom.

6.1.2 Kriteriji za oblikovanje razredov

Z ozirom na to, da so usmeritve vzporednic na našem zavodu vse različne, ostaja osnovni kriterij pri oblikovanju razredov prošnja ob vpisu. V primeru nesorazmernega števila vpisov vodstvo šole vzpostavi stik z družinami, da bi enakomerno razporedilo dijake bodisi glede na izražene želje bodisi glede na objektivne okoliščine (ministrski predpisi, zmogljivost učilnic itd). Če bi ne prišlo do sporazumne rešitve, pripada dokončna odločitev zavodskemu svetu.

6.1.3 Dodelitev profesorjev posameznim razredom

Ob izvajanju veljavnih predpisov so kriteriji za dodelitev profesorjev posameznim razredom:
1) čim manjša razdrobljenost stolic;
2) didaktična kontinuiteta;
3) didaktična kontinuiteta, zlasti za pete razrede.
Osebne želje pridejo v poštev naknadno.

6.1.4 Profesorji s stolico, ki obsega manj kot 18 učnih ur

Razpoložljive ure se uporabijo za začasne suplence, razen če razredni svet ali profesorski zbor ne sklene drugače. Zapisane so v tedenski jutranji urnik.

6.1.5 Individualni pogovori z družinami
(cl. 42, o. 2 delovne pogodbe 1995 - še veljavni člen)

Po ena učna ura tedensko v okviru jutranjega delovnega urnika vsakega profesorja, in sicer od prvega tedna v oktobru do polovice meseca maja, je posvečena morebitnim individualnim pogovorom s starši.

6.1.6 Ciljne funkcije

Z ozirom na 37. člen Dopol. delovne pogodbe z dne 31.8.1999 in na 30. člen Delovne pogodbe z dne 26.7.'03 ciljne funkcije izvoli profesorski zbor in opravljajo delo v okviru Vzgojno-izobraževalnega načrta v skladu s smernicami profesorskega zbora. Na osnovi 30. člena Delovne pogodbe z dne 26.7.'03 profesorski zbor sklepa o številu in naslovljencih posameznih imenovanj. Ob koncu šolskega leta morajo ciljne funkcije profesorskemu zboru poročati o opravljenem delu. Profesorski zbor mora nato poročilo odobriti. Za svoje delo ciljne funkcije prejmejo znesek, ki ga določa dopolnilna zavodska pogodba.

6.2 Neučno osebje
6.2.1 Vodja uprave

Na šoli službuje ena vodja uprave. Odgovorna je za neučno osebje, nadzoruje delo, ki ga morajo opraviti upravni sodelavci, tehnicni pomocnik in šolski sodelavci ter vodi računovodstvo šole. Njeno delovno mesto je v upravnem uradu liceja. Njen urnik za sprejemanje strank je od ponedeljka do petka med 11.00 in 12.00 uro.

6.2.2 Upravni sodelavci

Na liceju službujejo trije upravni sodelavci. Delovno mesto le teh je v tajništvu liceja, ki je odprto za stranke od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30.

6.2.3 Tehnicni sodelavec

Na liceju službuje en tehnicni sodelavec. Gospod Igor Poljšak, tehnicni sodelavec za fiziko in kemijo, službuje po potrebi vseh profesorjev na šoli. Odgovoren je za vse laboratorije in za tehnicne aparature na šoli (njihova namestitev in popravilo) ter skrbi, da vse aparature pravilno delujejo. Urnik tehnicnega sodelavca je lahko gibljiv. Prihod je predviden med 7.20 in 7.40 ter odhod med 13.20 in 13.40.

6.2.4 Šolski pomocniki

Na liceju službujejo šolski pomocniki. Prihod je praviloma predviden med 7.20 in 7.40 ter odhod med 13.20 in 13.40. Vsak šolski pomocnik bo, po sistemu tedenske rotacije oz. po potrebi, delal popoldne in bo v soboto tistega tedna prost; tisti s skrajšanim urnikom pa bo tisti teden delal šest ur na dan v popoldanskih urah. Po potrebi in po dogovoru z vodjo uprave se urnik pomožnega osebja prilagaja morebitnim spremembam.

kazalo