Š
O
L
S
K
O

L
E
T
O

2
0
0
9

2
0
1
0

SEZNAM UČBENIKOV za šolsko leto 2010-2011

Poglej VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI NAČRT za šolsko leto 2009-2010 v formatu pdf

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI NAČRT (splošni del)

Pouk na liceju "F. Prešeren" poteka v slovenskem jeziku ter zaobjema tri smeri, ki pa so vse splošno-izobraževalnega značaja in nudijo kulturno osnovo tako za nadaljevanje študija na univerzi kot za vključevanje v razne poklicne dejavnosti. Obenem je naš zavod, kot šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji, poklican, da s posebno pozornostjo goji slovenski jezik in kulturo ter krepi slovensko identiteto v ustvarjalnem sožitju z drugimi kulturami in identitetami.
Vse smeri na liceju so petletne. Petletje se deli na bienij in trienij. V bieniju dijak utrjuje svoje znanje, se postopno uvaja v zahtevnejši način dela višje srednje šole ter si pridobiva osnove za nadaljevanje študija. V trieniju dijak širi svoje kulturno obzorje, poglablja znanje ter ga sistematizira. Diplome in naslovi, pridobljeni na liceju "F. Prešeren", kakor tudi na drugih državnih šolah s slovenskim učnim jezikom, imajo polnopravno veljavo v vsej državi.
Licej ima dvajset učilnic, obenem pa tudi vrsto posebnih učilnic: računalniško, fizikalno, kemijsko in zgodovinsko učilnico, risalnico, jezikovni, fizikalni in kemijski laboratorij, knjižnico, sejno dvorano in telovadnico.

Področja, na katera se nanaša načrt:

1. skupinski in podporni pouk;
2. slovenski jezik in slovenska kultura;
3. projekt 20. stoletje;
4. pouk tujih jezikov;
5. medšolska in mednarodna sodelovanja;
6. okoljska vzgoja;
7. Usmerjanje in projekt spoznavanja šole in uvajanja v uspešno šolsko življenje;
8. Športne dejavnosti;
9. Uvajanje novih tehnologij;
10. Sodelovanja posameznih dijakinj in dijakov;
11. Poučne ekskurzije in izleti;
12. Dijaške pobude;

Opis posameznih pobud:
Uspeh v študiju nudi učencem možnost sodelovanja na državnih in meddržavnih tekmovanjih. Poleg tega poteka na šoli tudi vrsta izvenkurikularnih dejavnosti, kot npr. predavanja, povezana z zdravstveno vzgojo, z aktualnim dogajanjem ter s sodobno zgodovino, audiovizuelna vzgoja, športna dejavnost, sodelovanje z drugimi šolami, izmenjava razredov, gledališka dejavnost ter alternativne oblike pouka, kot so poučne ekskurzije, zeleni ali beli tedni itd.
Nekatere dejavnosti, kot na primer priprava raznih kulturnih prireditev, gledaliških predstav, glasbenih točk, potekajo delno pod vodstvom učnega osebja, delno v samoupravi dijakov v okviru Navodila št. 133/1996.
Tradicionalna kulturna prireditev na našem zavodu je Prešernova proslava. Ob tej priložnosti nagradimo zmagovalce literarnega natečaja s knjižnim darom iz Sklada Nade Pertot.

1. Skupinski in podporni pouk
Cilj tega vsebinskega sklopa je spodbujati v vseh dijakih željo po napredku, primernem njihovi izhodiščni stopnji. K tem cilju sta naravnana podporni pouk, namenjen dijakom s težavami pri doseganju zadostnih standardov znanja in veščin, ter pouk po interesnih skupinah, namenjen poglobitvi posameznih tematik.

2. Slovenski jezik in slovenska kultura
Cilj tega sklopa je utrjevati sposobnosti ustnega in pisnega sporočanja v slovenskem jeziku ter spoznavanje slovenske kulture. Projekt se odvija na petih ravneh: na ravni gledališke vzgoje, literarne vzgoje, likovne vzgoje, filmske vzgoje ter literarnih tekmovanj.
Gledališka vzgoja spodbuja k obiskovanju gledališča. Predviden je ogled nekaterih gledaliških predstav tudi v jutranjih urah.
V okviru literarnega pouka so predvidena srečanja z nekaterimi sodobnimi slovenskimi besednimi ustvarjalci in kritiki.
V sklopu likovne vzgoje dijaki obiščejo Ljubljano, kjer v Narodni in Moderni galeriji spoznajo prerez skozi slovensko umetnost od začetkov do današnjih dni. Predvideni so tudi obiski primorskih likovnih galerij.
V okviru filmske vzgoje predvajamo ob ustrezni predstavitvi nekaj sodobnih slovenskih filmov.
Dijaki se lahko pod mentorstvom profesorjev udeležujejo jezikovnega in literarnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje.

3. Projekt 20. stoletje
Cilj tega sklopa je spodbujanje k poznavanju našega časa. Projekt zaobjema zbiranje gradiva in opremljanje posebne zgodovinske učilnice, predavanja iz najnovejše kulturne in politične zgodovine ter uvajanje mladih v raziskovalno delo.
Iz sodobne literarne, kulturne in politične zgodovine, filozofije ter zgodovine umetnosti bodo predavali priznani strokovnjaki iz Slovenije in Italije.

4. Pouk tujih jezikov
V okviru konvencije z ustanovami Goethe Institut in Trinity College dijaki polagajo mednarodno priznane zunanje izpite iz nemščine in anglešcine po ustaljenih evropskih standardih.
Vsako leto si ogledajo vsaj po eno gledališko predstavo v tujem jeziku in se udeležujejo tudi filmskih predstav, ki jih organizirajo British Film Club, American Film Club in Goethe Institut.
V sklopu raziskovalnega projekta Jeziki v šoli za Evropo poskusno uvajamo na jezikovni smeri Evropski jezikovni portfolio, ki je takoi dokument oz. organizirana zbirka dokumentov, ki dijakom omogoča, da na mednarodnodno prepoznaven način beležijo stopnjo svojega jezikovnega znanja, kot delovni pripomoček za spodbujanje motivacije, samostojnosti in (so.odgovornosti pri jezikovnem učenju.
Pouk tujih jezikov nadgrajujejo lektorji angleškega, nemškega in ruskega jezika.
V okviru pouka ruskega jezika prireja šola t.i. "ruski dan".

5. Mednarodna sodelovanja
Cilj tega sklopa je navajati dijake na sodelovanje s pripadniki drugih narodov in državljani drugih držav ter krepiti zavest pripadnosti Združeni Evropi. V ta namen skupina profesorjev preučuje možnosti medsebojnega sodelovanja.
Sporazumno z dijaki in profesorji šole Vasaskolan s Švedske, gimnazije Bežigrad iz Ljubljane in liceja "Montaigne"v Mulhouseu v Franciji ter pod okriljem evropskega projekta Comenius so v šolskem letu 2002/03 dijaki nekaterih razredov izpeljali mednarodno dijaško srečanje. Obenem so dijake šole Vasaskolan s Švedske za teden dni gostili naši dijaki, ki so jim nato tudi vrnili obisk na Švedskem. - Podobno sta potekali tudi izmenjavi razredov z licejem Sagasta iz Logroña v Španiji in z licejem "A. Moro" iz Reggia Emilije.
V okviru medkulturne vzgoje se naši dijaki srečujejo z dijaki Zavoda združenega sveta iz Devina. Redno se udeležujo tudi Dijaškega obmejnega srečanja DOSP.
Skupno z licejem "G. Galilei" iz Trsta naša šola že nekaj let sodeluje na srečanju večinskih in manjšinskih višjih srednjih šol v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem.

6. Okoljska vzgoja
Okoljska vzgoja ima pomembno vlogo pri splošnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Biti mora stalno prisoten dejavnik v procesu odraščanja mladih in pri oblikovanju zrele, samozavestne ter družbeno in kulturno osveščene osebnosti.
Program okoljske vzgoje bo potekal v skladu z zdravstveno vzgojo.

7. Usmerjanje in projekt spoznavanja šole in uvajanja v uspešno šolsko življenje
Cilj tega sklopa je ustvarjati primerne pogoje za nadaljnji študij, poklic ali druge življenjske izbire.
"Usmerjanje" za višje razrede obsega informativna srečanja, namenjena izbiri fakultete oz. podiplomskega študija. V ta okvir spadajo obisk univerze v Trstu, predavanja na šoli ter - v sodelovanju s slovenskimi šolskimi oblastmi - udeležba na "informativnem dnevu" univerze v Ljubljani.
Prvošolci pa so v sklopu projekta "Dobrodošli" v prvem tednu pouka deležni uvajanja v šolsko življenje, tako da spoznajo novosti, s katerimi se srečujejo ucenci, ko zapustijo nižjo srednjo šolo.

8. Športne dejavnosti
Športne in tekmovalne dejavnosti zajemajo naslednje panoge: tek, atletiko, alpsko in nordijsko smučanje, moški rokomet, žensko odbojko, ženski nogomet, namizni tenis in šah.

9. Uvajanje novih tehnologij
Poleg že utečenega vsedržavnega načrta za informatiko (P.N.I.) v sodelovanju z Deželnim zavodom za poklicno izobraževanje v Trstu poteka na šoli pripravljalni tečaj za dosego Evropske licence za upravljanje računalnikov (ECDL), ki ga v celoti finansira Dežela FJK. Šola prireja tudi tečaje računalniškega opismenjevanja, sestavljanja spletnih strani ipd.

10. Posamezne dijakinje in dijaki liceja F. Prešerna sodelujejo tudi:
• na literarnih tekmovanjih iz latinščine Certamen Horatianum in Certamen Ciceronianum;
• na Arhimedovih igrah in Matematicni olimpijadi ter na Olimpijadah iz fizike, kemije in informatike;
• na Dijaškem obmejnem srečanju Primorske DOSP, in sicer na športnem, literarnem in likovnem področju;
• pri dijaškem pevskem zboru Glasbene matice, ki ga vodi Aleksandra Pertot.

11. Poučne ekskurzije in izleti
Cilj tega vsebinskega sklopa je podpreti kurikulum s spoznanji in izkušnjami, ki so vezane na izvenšolski prostor.
Poučne ekskurzije in izleti so v pristojnosti razrednih svetov. Le-ti sklepajo v okviru denarnih sredstev, ki jih določi Zavodski svet. Za potovanje v tujino imajo prednost dijaki petih razredov in razredov, vključenih v projekte mednarodnega sodelovanja. Za celodnevne ekskurzije ima vsak razred na razpolago največ šest šolskih dni.

12. Dijaške pobude
V ta okvir spadajo mesečna zavodska in razredna zborovanja, ki potekajo v skladu z zakonskimi predpisi, Statutom dijakinj in dijakov ter pravilnikom naše šole, pa tudi popoldanske dejavnosti v okviru Navodila št. 133 (npr. tečaji računalništva, tujih jezikov, gledališke igre, glasbene dejavnosti, rekreacija in druge dejavnosti, ki jih predlagajo dijaki sami). Vse omenjene pobude vodi dijaški odbor, ki ga ob začetku šolskega leta izvolijo predstavniki vseh razredov.