DOBRODOŠLI 2006
Trst, 7. septembra 2006
Kar od srca pride, k srcu gre,
kar ne pride od srca, ne prime se srca.
Kar od srca pride, k srcu gre,kar ne pride od srca, ne prime se srca.
Kakršen mojster, tako je delo.
Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče vse.
Dober počitek je pol dela.
Nič ne da nič, ostalo pa malo.
Noben človek ni pameten ob vsakem času.
Potreba je učiteljica človeka.
Kdor se prepira s kruhom, se tudi z ljudmi.
Sto ljudi, sto čudi.
Srečen si, ako si ne želiš, česar ne moreš imeti.
Strah ima velike oči.
Do znanja težko, z znanjem lahko.
V srcu stoji življenje.
Kdor preveč misli, ne stori veliko.
Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.
Lonec lončarja hvali.
Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
Kakršen mojster, tako je delo.
Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče vse.
Dober počitek je pol dela.
Nič ne da nič, ostalo pa malo.
Noben človek ni pameten ob vsakem času.
Potreba je učiteljica človeka.
Kdor se prepira s kruhom, se tudi z ljudmi.
Sto ljudi, sto čudi.
Kar enega veseli, drugega žalosti.
Na svetu ni človeka, ki bi ustregel vsem ljudem.
Da se resnica prav spozna, treba čuti dva zvona.
Mož se od ušes gori meri.
Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri.
Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.
Srečen si, ako si ne želiš, česar ne moreš imeti.
Strah ima velike oči.
Do znanja težko, z znanjem lahko.
Kar od srca pride, k srcu gre, kar ne pride od srca, ne prime se srca.
česar je polno srce, o tem usta govore.
V srcu stoji življenje.
Kdor preveč misli, ne stori veliko.
Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.
Lonec lončarja hvali.
Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
Kdor se ureže, se nauči tudi žeti.
Škoda ni nezgoda, je uspešna šola.
Prijaznost prijaznost najde.
Lep glas se čuje daleč, a grd še trikrat dlje.
Za misli ni nobene uzde.
Kolikor glav, toliko pameti.
Kolikor glav, toliko pisav.
Dokler živi, nikdar se človek ne izuči.
Kar je dobro, se samo hvali.
Kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo.
Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.
Besede mičejo, zgledi vlečejo.
Kaj ti veš, ki žgance ješ, mi vemo, ki beremo.
Vsi ljudje vse vedo.
Vsega nobeden ne ve.
( Izbrani slovenski pregovori so iz priročnika Človek v zrcalu pregovorov Mirka
Hrovata. - ZTT Trst 1983)
"DOBRODOLI" 2006 - PROGRAM SPREJEMANJA
Projekt "Dobrodošli" , t.j. program sprejemanja dijakinj in dijakov prvih razredov, smo izoblikovali profesorji, ki smo bili v šolskem letu 2000/2001 vključeni v podprojekt "Dobrodošli", t.j. v projekt dveletnega usmerjanja dijakov bienija v sklopu širšega projekta "FLAVIO GIOIA".
Profesorji smo želeli dati prvemu šolskemu dnevu na višji šoli poseben slovesen pečat, ki naj odraža željo po srečnem in uspešnem bivanju na šoli. Zato je pobuda nastala tudi kot alternativa "krstu z vodo", ki ga neuradno, a že tradicionalno pripravljajo dijaki višjih razredov dijakom oz. še raje dijakinjam prvošolkam.
Dijaki 1.c razreda
Po prvem poskusu smo naš projekt že šestič ponovili na začetku letošnjega šolskega leta (2006/2007)
Na prvi šolski dan , v četrtek 7. septembra 2006, smo našim dijakinjam in dijakom priredili sprejem v sejni dvorani. Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi programa je ga. ravnateljica Loredana Guštin izročila dijakinjam in dijakom dijaške knjižice, simbolično darilo in lep slovenski pregovor za na novo šolsko pot.
V prvih dneh novega šolskega leta smo pripravili sklop dejavnosti, ob katerih so dijaki lahko bolje spoznavali sošolce, šolske prostore in njihovo namembnost ter šolsko osebje in njihove zadolžitve. Spoznali so tudi bližnjo okolico. Prof. Samo Pahor jih je popeljal na zanimiv kulturno-zgodovinski sprehod po Sv. Ivanu.
Projekt " Dobrodošli" so letos izvajali: profesorji Walter Auber,
Tatjana Miletic, Barbara Zlobec, Tanja Rebula, Melita Valič in Sonja Zupancich.
Skupino je koordinirala prof. Melita Valič.
čas izvedbe: od 7. do 9. septembra 2006
Ciljne supine: razredi 1.B, 1.C in 4 v.g.
Prof. Melita Valič
NAI PRVI VTISI
Naša učilnica
Naša učilnica je v tretjem nadstropju. V veliki učilnici samevajo štiri klopi
in zastrašujoč kateder. Tišino kdaj pa kdaj prekine hrup z ulice. Obdajajo nas
rjave stene, ki jih je načel zob časa: kdo ve, kaj se je tu že dogodilo in kaj
Dijaki 1.b razreda
se še bo... Sedaj stene krasijo raznobarvni, veseli plakati, ki prekrivajo številne
razpoke in sledove zidarskih posegov.
Po mesecu dni pouka smo se na ta prostor skoraj že privadile. Skupaj se dobro znajdemo in tudi profesorji nam potrpežljivo razlagajo učno snov. Počasi odkrivamo skrivnosti grščine in latinščine, ki nas trenutno še ne mučita. Način dela je različen od srednješolskega. Snov si moramo sproti zapisovati, kar ni tako enostavno. Profesorji so (zaenkrat) simpatični in se z njimi dobro razumemo; upamo, da se nam ne bodo izpridili... Spoznale smo nove prijatelje in počasi se vključujemo v novo okolje, ki nam je večinoma še neznano. čeprav so učne ure precej naporne, je odmor prava zabava! Drugače se počutimo zelo osamljene in upamo, da se nam bo v teku šolskega leta še kdo pridružil !!! Vsekakor se v 4. razredu v.g. imamo lepo in smo prepričane, da se bomo v bodoče imele še lepše.
4.višja gimnazija klasične smeri
Novi soolci in profesorji
Prvi dan pouka sem prišla v šolo vsa preplašena. Ko sem prestopila šolski prag, sem bila zares vznemirjena: nova šola, novi profesorji, novi sošolci in, seveda, nove izkušnje. Vse to me je precej skrbelo. Po treh dneh pouka sem se prilagodila novi situaciji in umirila. Profesorji so kar v redu in tudi sošolci so me prijateljsko sprejeli. Ravnateljica nas je prijazno in toplo pozdravila na novi šoli in nam voščila prijetno nadaljevanje šolanja.V novi šoli se po čutim zelo dobro!
Nikoli ne bom pozabila svoj prvi šolski dan. Najlepše je bilo, ko sem vstopila v razred in zagledala sošolce, s katerimi bom preživela pet let. Moji sošolci so prijazni; z nekaterimi sem se že spoprijateljila, z ostalimi pa se še bom.
Upam, da se bom teh pet let na šoli imela lepo in, da bo vzdušje na njej tako, kot je bilo prve dni, ali pa še lepše.
Ko sem prvič vstopila v šolo, sem
bila zmedena, negotova in polna pričakovanj, saj nisem vedela, kaj me čaka.
Napotili so nas v sejno dvorano v četrtem nadstropju, kjer so nas sprejeli s
Dijaki 4.v.g. razreda
pomirjujočo glasbo. Tam so nam izročili dijaško knjižico in svinčnik z zavitkom,
na katerem je bil napisan lep slovenski pregovor, ki me bo spremljal skozi vsa
dijaška leta. ... Občutek, da smo vsem na očeh, je bil grozen.
Vsi prvošolci vseh sekcij smo se zbrali v veliki učilnici. Profesorji so nam predstavili program "Dobrodošli". Voščili so nam lep začetek šolskega leta na višji šoli.
Srečen sem bil, ker so me sošolci dobro sprejeli v razredno skupnost. V spomin se mi je močno vtisnilo še posebno obnašanje nekaterih novih sošolk, ker so me zelo prijazno sprejele. V hipu sem spoznal, da sem imel srečo , ker sem se znašel v tako prijetnem razredu in izbral pravo smer.
Novo šolsko poslopje
Ko so nas profesorji pospremili v razred in nam predstavili šolo in tudi druge profesorje, sem se umirila. V veliki dvorani nas je sprejela nežna, pomirjujoča glasba. Kar mi je bilo najbolj všeč prve štiri dni pouka, je bil sprehod po šoli. Mislim, da je šola zelo dobro opremljena. Zame je najlepši prostor na šoli učilnica za informatiko. Tudi jezikovni laboratorij mi je všeč. Vtis imam, da je šola zahtevna in nudi dobro pripravo.
Ko smo imeli dve uri projekta "Dobrodošli", sem bila zelo vesela, da smo delali vsi skupaj; skupinsko delo mi je namreč zelo všeč. Zelo rada sem si ogledala šolo, saj sem opazila, da je šola lepa in velika.
Sprehod po Svetem Ivanu
Projekt "Dobrodošli" so si zamislili profesorji in ravnateljica. S tem so nam hoteli pomagati pri spoznavanju drugih sošolcev. Prvi dve uri tretjega dne smo se pod vodstvom profesorja Sama Pahorja sprehajali po Svetem Ivanu. Tedaj sem odkrila dosti novih in zanimivih stvari.Prihajam z Goriškega in teh krajev ne poznam, zato sem se ob sprehodu s profesorjem veliko novega naučila.
Meni je bil najbolj všeč sprehod po Svetem Ivanu. Profesor Samo Pahor ni dolgočasen kot ve čina profesorjev, temveč zna podajati snov na razumljiv in hkrati šaljiv način. Zato sem ga še rajši poslušal in zvedel marsikaj novega.
Najbolj zabavno je bilo na sprehodu po Sv. Ivanu. Profesor Samo Pahor je bil simpatičen in prijeten.
Prvi dnevi pouka so name vplivali pozitivno, saj sem dobila nove prijatelje in sem se tudi zabavala.
1.C razred jezikovne smeri
Novi sošolci v novi šoli
Ko sem prvič vstopil v razred, sem si predstavljal, da bo začetek na novi šoli težaven.V naslednjih dneh smo se v okviru projekta sošolci začeli zbliževati. Nekatere sem že poznal, z drugimi sem šele začel vzpostavljati stike. Sošolci so prijazni.
Projekt "Dobrodošli" mi je bil v veliko pomoč, saj mi je omogočil, da sem takoj spoznala svoje sošolce, profesorje in druge osebe, s katerimi bom preživela celih pet zahtevnih, in, upajmo, tudi zabavnih let.
Šola se mi je zdela prijetna, saj so nas sprejeli zelo lepo. Upam, da se bomo s sošolci dobro razumeli in sklepali nova prijateljstva.
Na začetku sem se bala te nove izkušnje, ker nisem poznala skoraj nikogar. Prav zaradi tega projekta sem spoznala tudi dijake iz 1.C razreda in 4. razreda višje gimnazije.
Projekt DobrodošliTa projekt je bil koristen, ker nam je dal občutek varnosti in povezanosti v delovni skupini.
Po prvem dnevu sem bil lepo sprejet in to me je zelo razveselilo.
Moj prvi vtis o novi višji srednji šoli je bil, da so sošolci zelo simpatični. Ko so nam razkazali šolo, sem bila zelo vesela, ker sem videla laboratorije. Spoznala sem tudi novo ravnateljico in moj prvi vtis je bil, da je tudi ona zelo simpatična.
Zelo koristno je bilo izpolnjevati vprašalnike in intervjuje. Zabavno je bilo, ko smo pripravljali plakate in prosojnice, na katere smo zapisali svoja imena, imena krajev, kjer živimo, in imena nižjih srednjih šol, ki smo jih obiskovali. Vtis o šoli je bil od samega začetka dober, saj so nas sprejeli odprtih rok.
Vsak razred bo prispeval k oblikovanju spletne strani; to se mi zdi imenitno in upam, da nam je uspelo narediti dober vtis na profesorje.Preden sem prišel na to šolo, nisem vedel, kako bo, a zdaj vem nekaj več, ker je ta projekt po mojem mnenju lepo uspel.
Sprehod po Svetem Ivanu
Projekt "Dobrodošli " nam je pomagal pri spoznavanju sošolcev in okolja, v katerega zahajamo vsak dan.
Dijaki 1.b razreda s profesorjem Samo Pahorjem
Zgodovinski sprehod po Svetem Ivanu je bil zanimiv, ker nam je profesor Samo Pahor opisal vse značilnosti tega dela prelepega Trsta. Zelo zanimive so bile tudi profesorjeve misli, ker je obširno spregovoril o tem, kar ga skrbi in kaj bi on storil zato, da bi pomagal tej mestni četrti.
Slovenski pregovor Podarili so nam svinčnik s pregovorom. Moj pregovor se glasi: "Strah ima velike oči."
Svojega ne bom nikoli pozabil:" Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri."" Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona." Osebno mi je ta pregovor zelo všeč, saj se popolnoma strinjam z njim. Slišimo veliko govoric, vendar nikoli ne vemo, kaj je res in kaj ne. če hočemo spoznati pravo resnico, je treba včasih slišati ne le dva zvona, ampak tudi več zvonov. Žal, ljudje radi govorijo tudi takrat, ko sploh ne vedo, kaj govorijo.
1.B razred znanstveno-fizikalne smeri





Natisni stran




